Tornadna supercelična nevihta v Furlaniji, 11. 5. 2014

Lovci: Robert Dolničar, Dejan Košir, Matic Cankar

Lokacija: Furlanija (Italija)

Avtor prispevka: Dejan Košir

Foto: Dejan Košir

 

Že nekaj dni smo bili z Robijem in Maticem v navezi in se strinjali, da bi bila nedelja 11.05. 2014 dan, ko bi se izplačalo iti na lov za nevihtami tudi kam dlje. Bili smo v dilemi kam. Po eni strani nas je mikala Madžarska, po drugi strani pa severovzhodna Italija. Povsod je ravnine na pretek, a nobenega terena ne poznamo skoraj nič.
Na koncu smo se zvečer dogovorili, da poizkusimo srečo v Furlaniji. Pogoji so bili videti supercelični. Predvideval se je nastanek plitvega sekundarnega ciklona nad severno Italijo. Pred samo fronto pa je kazalo na izrazit jugo, medtem, ko je višje pihal veter zahodne smeri. Torej tam naj bi bilo območje, kjer je vetrovni profil kazal lepo spreminjenje smeri vetra z višino (veering profile). Že tako pa je bilo striga od 0-6000 metri okrog 40 m/s.  Torej pravšnji pogoji za nastank rotirajočih nevihtnih celic. Drugje smernega striga praktično ni bilo, le hitrostni strig.
Veter pri tleh pred fronto.
 
 
 
V času prihoda fronte.
 
Zaman smo čakali na napoved Estofexa, da bi se na podlagi le tega morda lažje odločili. To napoved smo dočakali, ko smo bili že na terenu.
 
 
 
 
Dobili smo potrditev, da smo se pravilno odločili. V Italijo smo prispeli nekaj pred dvanajsto uro. V mestecu Cordoipo smo se najprej odpravili na lov na wifi, da smo se oskrbeli s podatki o trenutni situaciji. Nato pa jo mahnili proti severu vzhodno od Udin. Ker terena nismo poznali, smo se odločili, da bomo nevihte poizkušali prestrezati na cesti med Cordoipo in S. Daniele, ko bodo le te potovale od zahoda-jugozahoda proti vzhodu-severovzhodu.

Na območju vasi Turrida smo postavili kamp in tam spremljali dogajanje v okolici vizuelno in preko radarja. Južni veter je lepo pihal in Matic je nameril povprečno hitrost v cca. 10 minutah nad 30 km/h, s sunki do okoli 60 km/h. V okolici je bilo nekaj proženja in nastalo je nekaj ploh, ki pa niso bile kdo ve kaj na pogled.

 
Kasneje so se ploham pridružile tudi že posamezne nevihte, a še vedno ni bilo nič omembe vrednega. Na radarju smo opazili nekaj večjega zahodno od nas in se odločili, da gremo nekoliko bolj proti severozahodu na območje Vivara, kjer bi lahko prestregli nevihto malce južno od nje.

Očitno smo bili malo prepozni, saj smo ujeli le še neke ostanke struktur, ki bi lahko bili supercelični.

 
Zajame nas dež, saj smo ravno na liniji pogostih mimohodov ploh in neviht. Proti zahodu ne vidimo nič, le sivino. Zato se odpravimo zopet nazaj južneje.

Malce pred pol sedmo uro smo pri vasici Spilinbergo. Ko ravno pridemo iz nje pa se začne pravo dogajanje... končno. Proti zahodu zagledamo iz nekakšne linije nekoliko nižjo bazo updrafta. V minuti ali dveh, pa so se že začele kazati strukture hitro nastajajoče supercelične nevihte. Ustavimo na prvem možnem mestu  in odpre se nam pogled na vse bolj značilno strukturo supercelične nevihte.

 
Razelektritve so izredno pogoste a vidimo le eno cg, vse ostalo utripa v oblaku. Čas 18.31.  Nato je sledilo pol ure foto užitkov in užitkov ob spremljanju dogajanja. Matic je bil zadolžen za snemanje s kamero, midva z Robijem pa sva fotografirala.
 
Izrazit inflow v celico. Fraktusi so leteli proti centru in se spajali z glavnim stebrom kot bi sesal prah s sesalnikom. Pri nas je še vedno nabijal jugo. Občasno je malo škropilo, a smo ostali suhi.
 
Nastajajoči wall cloud, ter zelo nizka baza supercelice.
 
Wall cloud. Na desni dva izrastka brutalnega vzgornika, na levi pa že lepo viden  lijak(funnel). Vidljivost ni bila najboljša. Čeprav se je Robi z daljnogledom trudil gledati, da bi zaznal rotacijo v lijaku mu to ni uspelo. Enostavno je bilo premalo kontrasta in preveč oster rob samega lijaka.
 
18.56 izrazit lijak in tudi svetloba postaja boljša. Desno pa vse več zelenih odtenkov v oblakih, ki so pričali o tem da bo kmalu treba naprej.
 
Naslednjih nekaj minut smo imeli kar malo usta odprta. Pač, ko vidiš prvič nekaj podobnega v živo ne moreš ostati ravnodušen. Lijak se je spuščal in dvigal. Ko je prišel do višine nam vidnih dreves smo vedeli, da je na tleh sigurno kontakt.
 
 
Izrazita dežna zavesa je dobivala boj. Tornado se je ovil v dežno zaveso, nekaj časa še vztrajal, nato pa ga je začelo cefrati. Šele takrat se je dobro videla obodna hitrost v samem lijaku. Noro!!
 
 
Kar naenkrat smo zaslišali razločno šumenje pred nami. Huh, prihaja najverjetneje toča, zato se hitro zbašemo v avto in jo ucvremo proti jugu.  K sreči ni prometa, tako da lahko vozimo hitro.

Nekaj kilometrov južneje zopet kratek postanek. Oblaki imajo vse bolj zelene odtenke. Toča definitivno.
Par posnetkov in naprej proti jugu.

 
Fronta grabi od severa in nastaja glomazni shelf na gust fronti, ki hitro napreduje proti jugu. Izgledalo je res kar grozljivo.

Pogled proti zahodu.

 
 In proti vzhodu.
 
Tu smo tudi srečali še dva "čejserja" iz Slovenije, ki sta ravno tako ujela tornado. Dobimo potrditev o tornadu.
Tole gre ravno nad nas. Še vedno zeleni odtenki.
 
Celica je dobila zalet. Pospešuje. Nekaj se obiramo na dobri poziciji  in shelf nas že ujame. Nato rabimo 10 km da dobimo toliko prednosti da si privoščimo dvominutni postanek. Linija izgublja na organizaciji, a še vedno drvi proti jugu. Tole nas lovi.
 
 Značilni zeleni odtenki so jasen pokazatelj prisotnosti toče v jedru nevihte.
 
 
 
In takole je izgledalo na radarju.
 
 
 
Pridemo na avtocesto in hitro proti Gorici.Do tja pridemo suhi , nato pa nas ujame izrazit naliv malo pred Ajdovščino. Več kot 40 km/h ne upam zaradi aquaplaninga. Par Cg-jevk užge povsem blizu. K sreči ni toče. Pri Vipavi smo spet suhi in ustavimo pred Podnanosom kjer skušamo ujeti kako Cg-jevko a ni sreče.
 
Dežna zavesa prihaja vse bliže in spet pademo v njo za en kilometer, saj moramo nazaj proti Vipavi, če hočemo na rebernice po avtocesti. Pade še zadnja odločitev, da poizkusimo na Socerbu ujeti še kakšno strelo, saj vidimo na radarju, da prihaja nekaj čez zaliv. Tja prispemo, ko je zavesa že nad Trstom. Naredimo še nekaj posnetkov, žal z ne prav veliko sreče, potem pa nas ujame nor outflow celice. Matic nameri preko 70 km/h a še zdaleč ni realno, saj je na robu pihalo bistveno več, a je bilo tam kar nevarno hoditi zaradi močnega vetra.

Video tornada si lahko ogledate

tukaj