Vremelovca: Matic Cankar in Robi Dolničar
Lov na nevihte, ki se bo zapisal v zgodovino po izjemno pestrem dogajanju, v enem dnevu smo doživeli vse od sonca, neviht, vetra in snega. Z Robijem se slišiva okoli 10. ure dopoldne, da malo izmenjava mnenja glede situacije. Skleneva, da se zapeljeva do Gorice, če bi se slučajno sprožila kakšna močnejša nevihta in potovala proti SV, da bi jo lahko prestregla, čeprav pričakovanja niso bila prav velika zaradi nizke količine potencialne energije (CAPE) in pokritosti z oblačnostjo. Okoli 13. ure kreneva iz Ljubljane, pridruži se nama še moj mlajši brat, predvsem za moralno podporo. Na radarju se že vidi, kako hitro nastajajo plohe in nevihte v Italiji, zato
pospešimo proti Gorici. Do meje z Italijo nas vseskozi močijo plohe, nato pa se prične jasniti. Glede na radarsko sliko, se odločiva, da gremo proti Udinam, kamor naj bi šle tri nevihte pri Pordenonu. Vozimo se v sončnem in toplem vremenu, zunaj je prijetnih 19°C.
Ker nočemo voziti skozi center mesta sredi dneva, se usmerimo nekoliko vzhodno po lokalnih cestah in od daleč lahko vidimo neke znižane strukture, verjetno je šlo za wall cloud. Ker hočemo priti čim prej iz naselja poskusimo s slikanjem iz avta med vožnjo, vendar se na slikah žal ne vidi teh struktur. Pridemo do travnika ob neki tovarni, kjer na hitro ustavimo. Izkaže se, da je šla nevihta v dvignjeno (elevated) obliko, brez obmembe vrednih struktur. VIdi se le dežna zavesa in zeleni odtenki, ki nakazujejo prisotnost toče.
Dežna zavesa proti severu. Spodnji del nevihte je bil povsem brez struktur, kot je to značilno za elevated tip neviht.
Hladen zrak prodira proti jugu
In še pogled proti zahodu
Zeleni odtenki
In še malo bolj od daleč, malo pred odhodom na jug.
Na outflowu teh neviht je bilo vidno konkretno mešanje in kondenzacija, saj je od juga pritekal topel in vlažen zrak, hladen outflow pa je napredoval proti jugu. Pri tem z Robijem nisva mogla ugotoviti ali je šlo za dejanski outflow iz neviht ali pa za hladno fronto, ki je potiskala hladen zrak preko Alp. Dilema je bila v tem, da je bilo za prihod fronte še prezgodaj, pa tudi po modelih naj ne bi niti segla do Furlanije. Če bi šlo za občajen outflow pa verjetno ne bi segel tako daleč proti jugu, kot bo razvidno v nadaljevanju.
Radar ob odhodu na jug.
Animacija
Ker je nevihta že odhitela proti zgornjemu Posočju, pogledamo na radar in vidimo, da se je pri Pordenonu in Benetkah ponovno pričelo proženje, zato skleneva, da se odpravimo proti jugu, kjer bi jih lahko prehiteli in še poslikali, če bi se še kaj naredilo na sprednjem robu. Med potjo se izkaže, da bomo morali iti vse do Gradeža, kjer smo bili dva ali tri tedne nazaj. Med vožnjo vseskozi gledamo na termometer, ki vztrajno kaže temperature okoli 10°C in čakamo, kdaj bomo prehiteli hladen zrak pri tleh. To se zgodi le malenkost pred Oglejem (Aquileia), ko temperatura končno zraste do 15°C. Ustavimo se pri Gradežu in imamo nekaj minut, da poskusimo poslikati shelf, ki se je naredil ob napredovanju prej omenjenega outflowa (fronte).Izgledalo je nekako takole.
Shelf ob našem prihodu do Gradeža.
In še pogled proti vzhodu.
Po nekaj minutah je pričel izgubljati obliko.
Hladen zrak je nato praktično obstal na istem mestu, le streljaj vzhodno od naše pozicije. Na tej poziciji so pričeli tudi kipeti oblaki, ki so nas pričeli škropiti z dežnimi kapljami.
Kipenje oblakov na gust fronti.
V tem času se je nevihta nad Benetkami razvila v veliko gmoto dežja brez vsakih struktur, nato pa nas je zajel dež iz nje. Nekaj časa sedimo v avtu, okoli nas vsake toliko časa poči kakšna strela. Ko dež poneha, pogledamo radar in vidimo ponovno nekaj sumljivega nad Benetami in Pordenonom. Sklenemo, da se odpravimo v smeri Sežane in potem po potrebi ustavimo kje na kraškem robu, če bi se izkazalo, da bo iz tega nastalo kaj več. Med tem pri Vipavi nastane kratkotrajna linija, ki je po poročanju kolegov imela izrazito lep shelf na sprednjem robu. Žal mi nismo imeli nobenih možnosti ujeti tega dogajanja. Prej omenjena nevihta je ponovno šla v deževni cluster, brez omembe vrednih struktur, zato se usmerimo proti domu.Od tu naprej pa se je pričel drugi (zimski) del poslabšanja . Od kolegov lovcev na nevihte slišimo, da je primorska avtocesta zaprta oz. so na njej zastoji vse od Unca naprej. Okoli 19. ure smo pri Divači, kjer se je med dež že mešal sneg, z vsakim km naprej je bilo bolj zimsko, na cesti pa več snega. Robi je imel na avtu še zmontirane zimske gume, zato večjih težav pri vožnji nismo imeli.
Zimske razmere pri vetrnici pri Razdrtem.
Malo pred Postojno.
Avtocesto zapustimo pri Postojni in pot nadaljujemo po stari cesti proti Logatcu. Snega je vedno več, na ovinkih "kačje ride" je izgledalo takole:
Sneženje v Planini pri Logatcu.
In pa še ena umetniška fotka skozi vetrobran s flashem .Šlo je za močno sneženje, ob prižganih dolgih lučeh se ni videlo ničesar, le bel zid snežink.
Pridemo do Logatca, kjer se je pričela kolona zaradi zdrsa tovornjaka na začetku klanca pri Vrhniki. Stojimo debelo uro, vmes pa se premikamo za nekaj metrov vsakih par minut. Vmes poslikam par fotk sneženja, višina odeje je bila med 10 in 15 cm:
Na koncu obrnemo in se usmerimo nazaj na avtocesto, kjer pa ponovno stojimo na mestu v koloni še dodatne dobre pol ure. Ob 22.30 se končno pričnemo premikati, zato smo okoli 23. ure v Ljubljani. Doma otresem še sneg s češnje in se odpravim spat. Robi pride domov malo pred polnočjo.Kaj reči za zaključek? Dan je prinesel veliko več dogajanja od pričakovanj, predvsem si nisva mislila, da bomo prevozili toliko km po Furlaniji, ter da bo sneženje tako obilno kot je bilo. Računala sva na kak cm ali dva ob koncu padavin, ne pa 15 cm in več.