Outbreak superceličnih neviht po severni Italiji 7.6.2020

Avtor reportaže:Kristijan Cizerl

Tako še en report iz moje strani. V nedeljo zjutraj preučujem modele in vidim kar nekaj možnosti za nastanek tudi močnejših in fotogeničnih neviht nad območjem severne Italije s tranzicijo proti vzhodu. Prepriča me vlažen, južni veter iznad Jadranskega morja, ki je prinašal tako potrebno energijo za tisti del. Pade odločitev, sem si rekel tudi, če bo bust bo vseeno super. Tako malo po 9.00 uri štartam za Italijo, pri Novi Gorici na moje presenečenje sploh ni nobene kontrole, ceste pa skoraj prazne.Malo po 12.30 uri prispem zahodno od Ereclea že v bližini Benetk. Kjer opazujem in občudujem pristne ravnine Padske nižine.

Radarska slika vseh treh (mogoče štirih) superceličnih neviht na ta dan.

 

Hitro se opravim proti kraju Pordenone, kar se izkaže skoraj za napačno odločitev. Saj začnejo na zahodnem robu nastajati močne nevihte.

Po stari cesti grem proti kraja Treviso, kjer se mi začne pred očmi razvijati supercelična nevihta in to izjemna res. Po vsej verjetnosti HP supercelica. Po radarju najmočnejša na ta dan. Inflow iz morja je ohranjal celico pri življenju.

 

Zelo zanimiva baza na vzhodnem robu te celice, zelo blizu tlem.

Nora rotacija ravno nad mojo glavo.

Panorama pravega monstra.

Supercelica postopno slabi, saj gre nekoliko bolj proti severovzhodu bližje Alpam, kjer so slabši pogoji kot južneje.

Grem nazaj na avtocesto proti vzhodu, kjer želim sistemu slediti še dalje.

Supercelico, ki je šla v čudovito shelf linijo uspem prehitet pri Portogruardu. Vse skupaj je že nekoliko bolj outflow dominantno, s severnim vetrom iznad celice.

Ustavim na črpalki in nekoliko pridobim na oddaljenosti zadeve.

Shelf spustim mimo.

Ustalim se pri Latisani in ne pričakujem kaj dosti več. Potem pa šok pogledam radar in opazim, da sem preveč vzhodneje. Hitro pičim nazaj na AC v smeri proti Benetkam, kjer se vozim nasproti še eni res top supercelici z wall cloudom in rotacijo, kakšno še nisem nikoli doživel. Na srečo pridem še ravno ob pravem času.

 

 

Ob tem času grem direktno v center dežne zavese, a se bojim, da bi me dobila toča. Grem nazaj spet proti vzhodu, spet ne pričakujem nič več.

A v razvoju je že nova supercelica, tokrat par km južneje proti Benetkam, problem je nastal, ker je prejšnja supercelica povzročila nekoliko bolj slabo vidljivost in dežno zaveso nekoliko bolj proti jugu. Časa za premik proti jugu ni več bilo v smeri proti morju, saj bi padel direktno noter v center. V oddaljenosti se še mi ravno pokaže lep wall cloud in tako tretja supercelica dneva. Četrta je bila še tudi v okolici, a je šla še precej južneje že točno preko mesta Benetke.

 

 Od vse izmučenosti od zelo dolge poti, mi nekoliko koncentracija popusti. Pičim proti Latisani (proti jugu pa se mi ni vozit, oziroma nisem več imel moči enostavno), kjer občudujem oddaljeno supecelico spet z wall cloudom.
Tole sem čakal CG strela na obrobju supercelice, ki je še tukaj vedno vidno rotirala.

Začne močno deževati, dežna zavesa me zajame ter skrije večino struktur, center je že čisto pri meni. Po tej celici grem v smeri proti domu, čejs pa uspešno zaključim s toplim sendvičem v Sežani po celodnevni vožnji. Mislim še it do razgledne točke pri Kozini za kaj strel, a me utrujenost po 1000 km premami, sej bo še priložnosti sem prepričan.
Lahko rečem, do sedaj moj najbolj dolgi čejs na nevihte, v prihodnje bom pa gotovo vzel zraven še koga, ki ga ti pojavi zanimajo. Že dan kasneje pa se po Italiji spet dogaja, včeraj je bil zabeležen tornado nad Padsko nižino. Sedaj pa si želim še nekaj akcije tudi bližje na našem slovenskem terenu, kjer nevihtna sezona miruje.