ZEVS napoved

 Napoved za danes:
Dopoldne bo Delno jasno popoldne pa Dež/oblaki/sonce s temperaturami od 6°C do 21°C.
Po delno jasnem dopoldnevu, bo popoldan zopet več oblačnosti. Možne bodo manjše krajevne padavine predvsem kot plohe. Najbolj verjetne bodo na območju severne Slovenije, v alpskem svetu in v hribovitem svetu južne Slovenije. Omembe vrednega vetra ne bo. Zvečer se bo veter obrnil na vzhodno smer. Na Primorskem bo zapihala zmerna burja.

 Napoved za jutri:
Dopoldne bo Oblačno popoldne pa Delno oblačno s temperaturami od 8°C do 18°C.
Prevladovalo bo oblačno vreme z burjo na Primorskem. Predvsem na jugu in jugovzhodu bo prvi del dneva lahko občasno rahlo deževalo popoldan pa bo tam že večinoma suho. Pozno popoldan se bo oblačnost bolj zgostila na severozahodnem delu države.

--> ZEVS 10-dnevna napoved        Napovedal: paradolf
Novice
Čistejši zrak kriv za bolj uničujoče orkane v ZDA? natisni E-pošta
Prispeval Maestro   
Četrtek, 05 April 2012 22:10

 


VIR: London - MMC RTV SLO/STA

Manjši izpusti iz tovarn v Severni Ameriki in Evropi so morda prispevali k pojavu bolj uničujočih neurij v ZDA oziroma manjši suši v Afriki, ugotavlja Britanski meteorološki urad.

Študija, ki jo povzema priznani dnevnik Financial Times, se osredotoča na območje severnega Atlantika, kjer se površinske temperature dvigajo in spuščajo v fazah, ki trajajo tudi več desetletij.

V toplejšem obdobju se okrepita orkanska aktivnost v severnem delu Atlantika ter količina padavin v Afriki, medtem ko ima ohlajanje nasproten učinek. Ta nihanja temperature, znana kot severnoatlantska oscilacija, so znana iz preteklosti in domnevali so, da so neodvisna od dviganja temperature, ki se je začelo v 20. stoletju in so ga znanstveniki povezali z globalnim segrevanjem.

Opazen vpliv industrijskega onesnaževanja
Zadnje raziskave britanskih znanstvenikov pa kažejo, da na oscilacijo vplivajo drobni delci v zraku, ki so posledica industrijskega onesnaževanja ter v nekoliko manjši meri vulkanskih izbruhov. Če se bodo izsledki raziskave potrdili, številnih naravnih nesreč, kot je bila suša v Afriki v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, ne bo več mogoče pripisati naravni oscilaciji temperatur.

Zaradi delcev v zraku so namreč oblaki morda svetlejši in trajajo dlje, kar pomeni, da odbijajo več sončne energije nazaj v vesolje, zaradi česar se morska voda ohlaja. V času največjega onesnaževanja v Evropi in Severni Ameriki je ta učinek odigral pomembno vlogo pri ohlajanju oceana. Ko se je začelo v 90. letih onesnaževanje zmanjševati, pa se je začela morska voda segrevati.

Manj suše v Afriki, bolj uničujoči orkani
Z drugimi besedami to pomeni, da lahko zmanjševanje onesnaževanja vodi v segrevanje oceana, kar zmanjša sušo v Afriki, a po drugi strani prispeva k nastanku bolj uničujočih orkanov v Severni Ameriki, ugotavljajo britanski znanstveniki.

T. G.
 
Požarna ogroženost - verjetnost za nastanek in širjenje požarov v naravnem okolju natisni E-pošta
Prispeval Maestro   
Torek, 13 Marec 2012 10:11

 

Vir: ARSO
Torek,13.03.2012		              StopnjaIndeks
Bela krajina 3 srednja 69
Bovška 5 zelo velika 213
Brkini 5 zelo velika 206
Dolenjska 3 srednja 79
Gorenjska 4 velika 89
Goriška 5 zelo velika 220
Kočevska 3 srednja 56
Koroška 3 srednja 66
Ljubljana in okolica 4 velika 99
Obala 3 srednja 134
Podravje 3 srednja 88
Pomurje 3 srednja 84
Postojna 3 srednja 104
Savinjska 3 srednja 97
Spodnje Posavje 3 srednja 86
Zgornjesavska 3 srednja 51

 
Nizki vodostaji rek v večjem delu Slovenije natisni E-pošta
Prispeval Maestro   
Torek, 13 Marec 2012 10:09

 

Vir: ARSO
Nizkovodne razmere po vsej državi se nadaljujejo. Pretoki rek so se sicer zaradi padavin in taljenja snega po zadnjih dneh februarja nekoliko izboljšale, vendar je vodnatost rek še vedno podpovprečna za ta čas. V tem času dosegajo pretoki v povprečju okoli 80 odstotkov srednjih malih marčevskih pretokov in približno tretjino običajnih marčevskih srednjih pretokov. Najnižji pretoki so polovico manjši od srednjih malih pretokov. Vodnatost rek je najmanjša na Savi v zgornjem in srednjem toku, Soči v zgornjem toku, Tržiški Bistrici, Radoljni ter na Iški in Ledavi. Majhna vodnatost se tako v tem času ponekod kaže tudi kot pomanjkanje snežnih padavin v zimskih mesecih. Pretoki rek Mure, Drave in Krke so zaradi taljenja snega v preteklih dneh srednji.

Nizka vodnatost rek se nadaljuje iz preteklega leta, ko je po rekah preteklo skoraj 40 odstotkov manj vode kot navadno. V preteklem letu so bili vsi meseci z izjemo januarja in marca hidrološko suhi.

Tudi v prihodnjih dneh še ne kaže na obilnejše padavine. Ob pretežno suhem vremenu se bo vodnatost rek po državi še naprej počasi zmanjševala. Hidrološka suša se bo stopnjevala. Vodnatost rek bo v nadaljevanju manjša tudi zaradi zelo podpovprečne višine snežne odeje, ki bi sicer ob primernih temperaturah zviševala nizkovodno stanje rek.
 
Nizke gladine podzemne vode natisni E-pošta
Prispeval Maestro   
Torek, 13 Marec 2012 10:08

VIR: ARSO

Najnižje na Krškem in Apaškem polju

Gladine podzemnih voda so se v začetku leta 2012 zaradi primanjkljaja padavin, ki traja že vse od jeseni 2011, znižale v vseh slovenskih vodonosnikih, tako v kraških kot v ravninskih prodno-peščenih. V januarju 2012 smo beležili najnižje gladine podzemne vode v primerjavi z vsakoletnimi januarskimi hidrološkimi razmerami v zadnjem petletnem obdobju, izjeme so bili le globlji vodonosniki, kot sta npr. Sorško in Ljubljansko polje. V februarju 2012 so se gladine podzemnih voda v slovenskih ravninskih prodno-peščenih vodonosnikih še naprej zniževale predvsem v Dravski in Krški kotlini ter na Apaškem polju.

V osrednjem delu vodnega telesa Dravske kotline so gladine podzemne vode močno pod obdobnim povprečjem in le od 5 do 10 centimetrov nad gladinami, ki smo jih beležili v sušnih letih 1993 in 2003. Količinske razmere so v marcu 2012 še slabše v vodnem telesu Krška kotlina, kjer so v srednjem in južnem delu na območju Gorica – Cerklje – Skopice dosežene do sedaj najnižje gladine podzemne vode vse od leta 1970. Ekstremno nizke gladine podzemnih voda so bile izmerjene na Apaškem polju ob reki Muri že v začetku februarja, ko je bila gladina podzemne vode v Črncih izredno nizka, na merilnem mestu Zgornje Konjišče pa je bila izmerjena najnižja gladina podzemne vode vse od začetka meritev na tem mestu v letu 1976. V zadnjem mesecu so se gladine podzemne vode na tem delu Apaškega polja nekoliko zvišale in so med 10 in 20 centimetri nad do sedaj najnižjimi gladinami.

Znižanje gladin in zmanjšanje pretokov vodnih virov za oskrbo s pitno vodo upravljavci mnogih vodovodnih sistemov zaznavajo že več mesecev in nekateri so z ukrepi varčevanja pitne vode začeli že v jesenskih mesecih lanskega leta. Na območjih Žirovnice, Bohinja, Cerknega, Iga, Gornje Radgone, Radencev in območju Obale ter drugje upravljavci vodovodov zaradi količinske ranljivosti vodnih virov ponovno pozivajo prebivalce k racionalni rabi pitne vode iz njihovih vodovodnih sistemov. Podpovprečna snežna odeja in nadaljevanje suhega vremena bo te razmere še zaostrilo in terjalo od prebivalcev dosledno izpolnjevanje priporočil in mogoče tudi omejitev rabe vode, ki jih sprotno objavljajo upravljavci njihovih vodooskrbnih sistemov.
 
Očistimo Slovenijo natisni E-pošta
Prispeval Andraž   
Nedelja, 11 Marec 2012 19:17

 

Namen projekta: Največja prostovoljska okoljska akcija v zgodovini človeštva

24. marca 2012 bo drugič v zgodovini Slovenije organizirana vseslovenska prostovoljska okoljska akcija. Prostovoljci bodo do pomladi po Sloveniji iskali in preverjali lokacije divjih odlagališč v digitalnem registru, ki so ga ustvarili tekom lanskega projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, spomladi 2012 pa bodo s čistilno akcijo s teh divjih odlagališč odstranili komunalne odpadke. Poleg tega bodo očistili tudi okolice šol, vrtcev, naselij in sprehajalnih poti. Projekt se tokrat širi< na globalno raven, in sicer v sklop globalne pobude World Cleanup 2012. Slovenski prostovoljci bodo del večmiljonske množice, ki bo od marca do septembra 2012 v svojih državah izvedla enodnevne prostovoljske čistilne akcije v preko 70 državah iz celega sveta.


Cilji projekta:
1. 23. in 24. marca 2012 povezati 250.000 prostovoljcev v skupni okoljski akciji
2. ozaveščati, izobraževati in opolnomočiti javnosti na področju ravnanja z odpadki; vsak lahko spreminja svet
3. odstraniti iz narave 10.000 ton odpadkov oz. eno vrečo odpadkov za vsakega prebivalca Slovenije
4. krepiti sodelovanje v slovenski družbi - povezati 1.000 organizacij, da aktivno sodelujejo v projektu
5. krepiti prostovoljstvo v vseh segmentih družbe

 

Več na http://www.ocistimo.si/Default.aspx
 
Več člankov...
<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naslednja > Konec >>

Stran 4 od 67