Vremensko društvo ZEVS

Lov za superceličnimi nevihtami na območju Bavarske(Nemčija)10.6.2019

Twitter

Avtor reportaže: Matej Štegar

V nedeljo je padla odločitev, da gremo prvič na lov za nevihtami na območje Nemčije. Namreč za ponedeljek so za območje Bavarske,modeli kazali odlične pogoje za nastanek močnih superceličnih neviht. V ponedeljek ob 9:30, se v Slovenski Bistrici dobim z Jernejem in kreneva proti Ljubljani, kjer se nama pridružita še Aleš ter Marko. Spotoma še v Vodicah poberemo Gregorja, in ob okoli 11 ure krenemo proti Nemčiji. Prvotni plan je bil da bi se ustavli in počakali na proženje v mestu Aalen zahodneje od Munchna. Kasneje pa smo glede na radar, odločili da krenemo proti Ingolstatu. A kaj kmalu se je izkazalo da celica zavija v desno direkt proti Munchnu, tako da je bil potrebno premik nazaj. Najboljša pozicija je bilo vzhodno od Munchna.

Območje kjer smo vse lovili, na koncu smo bili že čist pri Češki meji.

Radarska slika v času prve HP supercelične nevihte na območju Munchna

Preberi več

Lov na nevihte po ZDA, 4.5.-14.5.2019

Twitter

Avtor reporta:Jernej Lipovec

Po desetih letih fotografiranja neviht v Sloveniji in (zadnja leta) okoliških državah je bil čas za korak naprej. Že nekaj let mi je bila največja želja odpotovati čez lužo in loviti supercelice in tornade v tornado alley-u. Ko sem oktobra videl, da se je na eni od tur sprostilo mesto, sem se odločil da je bilo dovolj čakanja in da grem zdaj ali nikoli. Navdušenje se je stopnjevalo do 3.5., ko je bil čas za odhod.
Že več kot teden dni pred prihodom v ZDA so modeli nakazovali drugačno sezono kot zadnji dve. Iz zahoda ZDA naj bi se pogosto spuščale doline, nad južnim delom tornado alley-a bi bil tako skoraj konstantno prisoten vsaj zmeren jet, od juga pa bi črpalo vlago iz Mehiškega zaliva, kar bi poskrbelo za velike količine potencialne energije.

3. maj- dan prihodaPo okoli 40 urah letov sem pozno popoldan precej izčrpan prispel v Dallas, kjer so me pobrali na letališču. Z ostalimi gosti smo se zbrali v hotelu in se odpravili na spoznavno večerjo ter pregledali modele za naslednji dan. SPC je izdal slight risk za supercelice nekje ob meji med Teksasom in Novo Mehiko, na modelih se je kazalo nekaj diskretnih supercelic, ki bi se sprožile na dryline-u ravno nekje na meji in napredovale proti JV, v zelo lepih vetrovnih in energijskih pogojih. Potencial za tornade je bil majhen, saj bi naj bile baze neviht relativno visoke, tako da smo bolj ciljali na kako izolirano supercelico z lepo strukturo.  
Po večerji smo za lažje spanje ob veliki časovni razliki spili še nekaj piv in se odpravili v hotel. Ponoči je območje Dallasa prešlo nekaj neviht, a je šlo bolj za neorganizirane clustre.

4. maj- bonus dan in prva ujeta supercelicaOkoli osme ure zjutraj smo se dobili v hotelu na zajtrku. Ostali gostje so se pritoževali glede zbujanja sredi noči zaradi časovne razlike, sam pa teh težav nisem imel in me je zjutraj pokonci vrgla šele budilka. Verjetno sem bil od vseh letov tako zmatran, da mi tudi tistih 7 ur razlike ni prišlo do živega. Ponovno pregledamo modele in opazimo, da se je naš target area premaknil iz Lubbocka v Teksasu nekako na območje mesta Hobbs (NM).  Malo po deveti uri se odpravimo iz hotela, čaka nas približno 5 ur vožnje. Vmes se ustavimo še na hitrem kosilu. Ob vožnji proti SZ se pokrajina hitro spreminja, iz močno pozidanega, nekoliko gričevnatega in poraščenega območja kmalu pridemo na neskončne ravnice SZ Teksasa. Med vožnjo opazujemo dust devil-e na preoranih poljih, a se zaradi razlik v modelih glede časa proženja neviht ne ustavljamo. Ko prispemo v bližino Nove Mehike opazimo prve rastoče kumuluse. Kmalu prerastejo v tri celice, mi ostanemo na južni, a vseeno držimo določeno distanco, da obdržimo ostali dve v igri. Radar kmalu zazna rotacijo in pred nami je prva supercelica na našem potovanju.
Ko se nam približa se odpravimo proti jugu, saj kaže znake organiziranja. V bližini mesta Denver city se nam odpre pogled na izjemno LP supercelico s strukturo mezociklona v obliki zvonca, kot iz učbenika. Celica se je premikala precej počasi, tako da smo imeli čas uživati v pogledu.

Ko se nam končno približa se odpravimo še južneje, na poti pa se ustavimo še za minuto ali dve, saj je še dodatno dobila na strukturi, ki je zdaj res fascinantna.

Preberi več